Najpogostejši vzroki za nastanek požarov v naravi:
– uporaba odprtega ognja (žar, taborni ogenj, prižiganje sveč, bakel, raket, petard, kurjenje suhih vej),
– kurjenje in sežiganje,
– odmetavanje cigaretnih ogorkov,
– odlaganje vročega pepela in gorljivih materialov.
Za več kot 95% vseh požarov v naravi je odgovoren človek, ki jih povzroči zaradi malomarnosti in nevednosti!
Pravila kurjenja v naravi in požarna ogroženost
Odpadki naj bi se v naravi sežigali le podnevi med 8. in 18. uro ob stalnem nadzoru odraslega človeka. Če kurimo v naravi, mora biti kurišče urejeno, zavarovano in nadzorovano ves čas kurjenja. Ob vetrovnem in sušnem vremenu se nevarnost za nastanek požara močno poveča, zato moramo biti še posebej pazljivi.
Urejeno kurišče je obdano z negorljivim materialom (npr. s kamni), okolica pa mora biti očiščena vseh gorljivih snovi. Urejeno kurišče mora biti oddaljeno vsaj 50 m od gozda in 100 m od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov z vnetljivimi ali nevarnimi snovmi. Poskrbimo, da je v bližini kurišča voda, gasilnik ali drugo priročno orodje za gašenje (npr. veje, lopata, pesek ipd.).
Ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, je v gozdu in tudi na vseh območjih, kjer ogenj lahko ogrozi gozd, prepovedano kurjenje, sežiganje, uporabljanje odprtega ognja in odmetavanje gorečih predmetov ali snovi, ki lahko povzročijo požar.
Po razglasitvi velike požarne nevarnosti je treba dosledno upoštevati predpisane ukrepe. Neupoštevanje predpisanih ukrepov (torej kurjenje na prostem, …) je kaznivo!
Če nameravate sežigati večje količine naravnih odpadkov, obvestite o kraju in času njihovega sežiganja tudi gasilce oziroma center za obveščanje na številko 112.
Kako ravnamo, da ne bi prišlo do požara v naravi :
– Poskrbimo za urejeno okolico okoli stavb – vse gorljive snovi skladiščimo v varni razdalji.
– Odstranimo veje dreves v bližini stavbe, zračnikov in dimnikov.
– V naravi kurimo samo na urejenih kuriščih in nikoli v suhih in vetrovnih dneh.
– V ogenj ne mečemo doz pod tlakom in drugih vnetljivih snovi.
– Po končanem kurjenju ogenj in žerjavico pogasimo ter prekrijemo z negorljivim materialom.
– Nikoli ne odmetavamo cigaretnih ogorkov.
– Vozil ne parkiramo v suhi travi.
– Po gozdu se ne vozimo z avtomobili in motorji.
Kaj storimo, ko v naravi zagori:
– Ostanemo mirni.
– Če nismo v nevarnosti, poskušamo omejiti oziroma pogasiti požar z razpoložljivimi sredstvi.
– Če požara ne moremo pogasiti sami, se čim prej umaknemo na varno.
– O požaru takoj obvestimo Center za obveščanje oziroma gasilce na številko 112.
– Pričakamo gasilce in jih usmerimo h kraju nesreče.
Vir: URSZR
